Obleka: več vem, manj potrebujem I.

70 ODSTOTKOV NEUPORABNIH OBLAČIL V OMARI VEČINE SLOVENK
S kulturo oblačenja se ukvarjam dvajset let in kolobarim med seminarji, uniformami ali službenimi oblačili, individualnimi svetovanji in vse pogosteje pomagam pri nakupih, saj je ponudbe tako veliko, da se sami težko znajdemo. Dobesedno smo zasuti z oblačili. 

Vsa ta leta sprašujem stranke in slušatelje na seminarjih, koliko imajo v omari oblačil, ki jih ne nosijo. Moja statistika je, da imajo Slovenke v omari 70 odstotkov oblačil, ki jih ne nosijo. Za vse vas imam dobro novico: če imate tudi vi takšno garderobno omaro, z vami ni nič narobe, ste normalna Slovenka s povprečno uporabno garderobo. In druga – še boljša – novica je, da za to niste krive same, ampak NUKLEUS AKUMBENS. To je sveženj nevronov ali možganski center za nagrajevanje, ki postane preveč dejaven, ko vidite izdelek, ki vam je všeč; in ta možganski center vpliva na to, da kupite nekaj, česar si ne morete privoščiti ali česar ne potrebujete.

No, ampak vseeno so še drugi razlogi za kopičenje oblačil?

• Kupimo narobe, ker se ne vidimo. Ko se pogledamo v ogledalo, ženske vidimo manj realno podobo kot moški; vidimo podobo, kakršno bi želeli videti, podobo, za kakršno se nam zdi, da jo vidijo drugi; tista realna je zamegljena, tudi zato, ker se ne vidimo zadaj in od strani, zraven ni mimike telesa, načina govora – vse to vpliva na našo podobo.
• Potem so tukaj modni časopisi, ki nam vsiljujejo določene podobe, s katerimi se želimo poistovetiti in vplivajo na to, da ne izhajamo iz sebe, iz svojih naravnih danosti – kakšna je naša naravna obarvanost, naša oblika postave, naš slog življenja in posledično oblačenja. Vsiljujejo nam trenutni lepotni ideal, ki ga je težko doseči.
• In najpomembnejši: ne kupujemo pravilno – v kompletu. Če kupimo v kompletu, izdelamo usklajeno kombinacijo oblačil, usklajujemo barve, materiale, opazujemo proporce. Ustvarili smo kombinacijo oblačil, ki jo nosimo. Danes je najpogostejša raven oblačenja v večini poslovnih okolij smart casual ali sproščena elegantna raven. Oblečeni smo veliko bolj sproščeno kot nekoč in oblikovanje te ravni ni enostavno.

Kaj pa moški?
Moški nakupujejo bolj racionalno,

• večina jih dobro pozna barve, ki jim ustrezajo glede na naravno obarvanost,
• so bolj realni, kar zadeva postavo in
• ne čakajo na ponedeljek, ko bodo shujšali, se zredili ali postali kakorkoli drugače lepši oziroma bliže lepotnemu idealu,
• kupujejo v kompletu, takrat, ko oblačila potrebujejo,
• ne nakupujejo na razprodajah in v majhnih trgovinah s premajhnimi garderobami,
• ne kupujejo tistega, česar ne potrebujejo in ker je poceni.

In če v podjetju napišem kodeks oblačenja, ga moram napisati zaradi žensk, kar se sliši neverjetno, saj se nam zdi, da je obleka ženska domena.

Ampak kopičimo vsi, tako moški kot ženske, oblačil je preveč, zasuti smo z njimi.

LETNI DOBIČEK NA SVETOVNI RAVNI
Modna industrija je druga najdonosnejša industrijska panoga na svetu, takoj za naftno. Letno se v njej obrne 3000 milijard dolarjev dobička.

• 35 modnih znamk obvladuje 60 odstotkov vse modne industrije na svetu.
• V svetu se vsako leto proda 8 milijard kosov oblačil – to je 40 odstotkov več kot pred dvajsetimi leti.
• Danes kupimo 60 odstotkov več oblačil kot pred desetimi leti.
• Takrat smo oblačila nosili tudi 10 let, danes od enega do treh let.
• Povprečno en kos oblačila oblečemo šestkrat.

Iz nas so naredili dobre potrošnike – iz njihovega zornega kota.

SLOVENCI IN TROŠENJE
Slovenci za obutev in oblačila na leto potrošimo milijardo evrov. V povprečju je to 1100 evrov na gospodinjstvo.

14 KILOGRAMOV OBLAČIL
Povprečni Slovenec zavrže 14 kilogramov oblačil na leto. Torej v Sloveniji več kot 20.000 ton oblačil.

SLOVENCI SMO IZJEMNO NEOZAVEŠČENI; VEČINO OBLAČIL, KI JIH NE POTREBUJEMO, VRŽEMO NARAVNOST V SMETI
Od zavrženega le 10 odstotkov podarimo ali posredujemo v predelavo, čeprav se danes lahko uporabi kar 90 odstotkov neuporabnega tekstila. To kaže na zelo nizko stopnjo ozaveščenosti.

KOLIKO DENARJA NAMENITI ZA GARDEROBO
V okvirih razumnega trošenja naj bi bilo to 5 % vaše mesečne plače. Decembra 2016 je znašala povprečna mesečna plača 1.030 EUR, torej naj bi tisti, ki zaslužijo povprečno mesečno plačo, na mesec potrošili 51 € za oblačila, to je 628 € na leto. Svoje stranke učim, naj kupujejo dvakrat na leto, in sicer na začetku sezone.

V SEDMIH LETIH SMO VRGLE SKOZI OKNO 3077 EVROV
Na podlagi iz moje statistike, da Slovenke ne nosimo 70 odstotkov svojih kupljenih oblačil, lahko izračunamo: če potrošimo za oblačila samo 5 odstotkov plače, smo v sedmih letih vrgle skozi okno 3077 €.

DRAGOCENOST ENEGA KOSA NA NOŠENJE
Ker resnično trajajo dlje, zares enostavno lahko izračunate dragocenost enega kosa. To je izračun moje črne majice, ki jo nosim sedem let in sem zanjo plačala 100 evrov. Sedem let, šest mesecev na leto, dvakrat na teden, pa če rečem, da pretiravam, naj bo enkrat na teden. 6 mesecev x 4 tedne = 24 tednov. 7 let x 24 = 168 nošenj; cena puloverja na nošenje je 100 € : 168 = 0,59 € na nošenje. Če pa bi se ozrli na povprečje, danes povprečen človek v razvitem svetu nosi en kos samo šestkrat. In če en kos oblačila stane povprečno 30 evrov, potem nas stane kos na nošenje 5 evrov. Na dan smo oblečeni torej najmanj za 10 evrov.

Piše: Lea Pisani, Image Consulting